Uhexibc

Šopen Friderik
franc.: Frédéric Chopin
nimi sündundan jäl'ghe:	pol'š.: Fryderyk Franciszek Chopin
radmižen toižend:	muzikankirjutai, pianist, muusikapedagoog, virtuoso, muzikant
sündundan dat:	22. uhoku 1810(1810-02-22)[1][2] vai 1. keväz'ku 1810(1810-03-01)
sündundan sijaduz:	Żelazowa Wola[d], Varssavi hertsogiriik[d]
valdkund:	Francii[3]  Venemaa Keisririik[d]
kolendan dat:	17. reduku 1849(1849-10-17)[1][2][4][5][6][7][8][9][10] (39 vot)
kolendan sijaduz:	Pariž, Francii[1]
tat:	Nicolas Chopin[d]
mam:	Tekla Justyna Chopin[d]
avtograf:
Šopen Friderik VikiAitas

Friderik Šopen, täuz' nimi — Friderik Francišek Šopen (pol'š.: Fryderyk Franciszek Chopin / Szopen [ˈʂɔpɛn], franc.: Frédéric François Chopin [ʃɔpɛ̃]; sünd. 1. keväz'ku 1810, Želäzova-Volä-külä läz Varšavad, Varšavan gercogkund — kol. 17. reduku 1849, Pariž, Francii) oli pol'šanmalaine muzikankirjutai da pianist, Pol'šanman muzikankirjutandan školan alusenpanii. Vspäi 1831 eli da radoi Francijas. Klassižen muzikan kirjutai i Päivlaskmaižen Evropan muzikaližen romantizman znamasine ezitai.

Biografii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Muzikankirjutai oli sündnu külän lapsiden Nikolä Šopen-kazvatajan i hänen Tekla Justina Kšišanovskaja-akan pereheze. Tat oli järgeližes kanzaspäi, tuli elämhä Pol'šanmaha Francijaspäi norudes. Mam tezi francijan kel't, mahtoi väta fortepjanol da pajatada hüvin. Friderikan sündundan jäl'ghe sil-žo vodel Nikolä Šopen sai radsijad Varšavas. Prihaine kirjuti ezmäižen muzikaližen pjesan («Polonez») kahesavoččes igäs. Voiceh Živnii-pianist (1756−1842) openzi händast 7 vodespäi, i 12-vozne nor' Friderik mahtoi väta fortepjanol hüvin ičeze opendajan kartte. Vll 1826−1829 nor' priha openui Varšavan konservatorijas (nüg. Muzikan universitet hänen nimed) silezijalaižen Juzef El'sner-muzikankirjutajan ohjandusen al.

Vspäi 1829 Friderik Šopen ezini ičeze sädusidenke. Aigan mändes andaškanzi opendust. Tegi tundmust ičeze aigan Evropan znamasižidenke muzikankirjutajidenke: Mendel'son, Bellini, List, Berlioz, Šuman.

Sädused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ičeze elos Šopen kirjuti vändon fortepjanol täht. Hänen sädused: 2 koncertad (1829, 1830), 3 sonatad (1828−1844), fantazii (1842), 4 balladad (1835−1842), 4 skerco (1832−1842), ekspromtad, noktürnad, etüdad, kargud (val'sad, mazurkad, polonezad), prelüdijad (ezivändod) i erazvuiččed pajod.

Kanz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Koume sizart oli Friderikal: Lüdvika-čikoi, norembad Izabella i Emilija. Vl 1836 augotai muzikankirjutai i Marija Vodzinska tegiba käziiškendad, no neičeižen mam tühjiti sajad, i edemha hö oliba tundmusiš läheli muite. Vll 1838−1847 Friderik eli ühtes Žorž Sand-kirjutainaiženke (Avrora Düpen), sil-žo aigal pianistal tävun läžund oli. Koli läžundaspäi lapsetoman, ezimeletaden se oli tuberkulöz.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2} Saksamaa Rahvusraamatukogu, Berliini Riigiraamatukogu, Bavarian State Library et al. Record #118520539 // Integrated Authority File — 2012—2016.
   <a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q27302"></a><a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q304037"></a><a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q256507"></a><a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q170109"></a><a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q36578"></a>
2. ↑ ^{2,0 2,1} BnF authorities: اوپن ڈیٹا پلیٹ فارم, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj, open data platform, плятформа адкрытых зьвестак, Усьтэм даннойёслэн платформазы, асыҡ мәғлүмәт платформаһы, açıq malümat platforması, açıq malümat platforması, ачык малюмат платформасы — 2011.
   <a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q54837"></a><a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q19938912"></a>
3. ↑ LIBRIS — 2012.
   <a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q1798125"></a>
4. ↑ SNAC — 2010.
   <a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q29861311"></a>
5. ↑ Internet Broadway Database — 2000.
   <a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q31964"></a>
6. ↑ Itaú Cultural Enciclopédia Itaú Cultural — São Paulo: Itaú Cultural, 1987. — ISBN 978-85-7979-060-7
   <a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q174"></a><a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q10304263"></a><a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q41599984"></a>
7. ↑ https://blog.britishnewspaperarchive.co.uk/2013/10/16/the-death-of-chopin-17-october-1849/
8. ↑ Find A Grave — 1995. — ed. size: 165000000
   <a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q63056"></a>
9. ↑ Discogs — 2000.
   <a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q504063"></a>
10. ↑ filmportal.de — 2005.
    <a href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q15706812"></a>

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

• Friderik Šopenan Institutan oficialine sait (chopin.nifc.pl). (angl.) (pol'š.)